Stati na vrhu sedla to noč je bilo nekaj neprecenljivega. Pogled v neskončnost katerega sem doživel to noč, mi bo še dolgo ostal v lepih spominih.

Noč, katera po vremenskih napovedih ni kazala nič kaj obetavna, se je na polovici noči prevesila meni v prid.

Čez dan sem prehodil celotno Mangartsko sedlo, si ogledal vse možne kompozicije, naredil načrt, ter se v upanju na dobro vreme vrnil do avta, kjer sem se pripravil na nočno fotografiranje.

Motivacija je bila velika, v meni je vrelo od navdušenja saj sem vedel, kaj vse lahko to noč fotografiram. Prvi del noči je na žalost minil v znamenju nizke oblačnosti. A ko je prišel čas, da se zopet odpravim z vso opremo na vrh sedla se je vreme iznatno izboljšalo.

Priznam, ni bilo lahko ostati buden 30h in cel dan načrtovati kompozicije s 30kg opreme na sebi. A vse je poplačano!

Na nebu lahko vidimo dva loka. Eden izmed lokov predatavlja zimski pas Rimske ceste, medtem, ko je difuzni lok svetlobe posledica bližajočega se sončnega vzhoda ( Zodiakalna svetloba + Gegenschein ). Neverjetno, v dveh zaporednih nočeh mi je uspelo narediti dve panorami z dvema lokoma, kaj lepšega si nebi mogel želeti!

V ospredju na levi strani panorame se nahaja mogočni Mangart ( 2679m ) iz katerega prihaja pas Rimske ceste z meglico Galeb, kateri sledi Orion. Pod Mangartom se nahaja sedlo kamor pripelje najvišje ležeča cesta v Sloveniji. V ozadju, v smeri sedla vidimo Slovenske in Italijanske vrhove ( med bolj znanimi Jof di Montasio ). Medtem, ko na desni strani panorame pogled seže globoko v Avstrijske Alpe vse do Großglocknerja ( najvišja gora v Avstriji ), kateri se nahaja nekoliko desno izpod galaksije Andromede . Desno pod pasom Rimske ceste ( ozvezdje Labod ) se nahaja Italijansko mesto Travisio.

Še nekoliko desno od le tega pa lahko vidimo jezero Laghi di Fusine, z mestama Arnoldstein in Villach v ozadju.