IZLET NA VELIKO PLANINO – 28.02.2021

Približno mesec dni pred nočnim fotografiranjem sva se z zaročenko odpravila na enodnevni izlet, ter med drugim obiskala Veliko Planino.

Ko sva prispela na prelaz Volovjek se nisva mogla upreti lepemu vremenu, ter dopoldne izkoristila za pohod na Veliko Planino. Hoja pa snegu nama je več kot prijala. To leto je bilo namreč v dolini malo snega, katerega sva bila še kako vesela. Ne smem pozabiti seveda najinega Thora, kateri je prav tako neizmerno užival v malo hladnejšem okolju, kot ga je sicer navajen. Seveda to ni bil moj prvi obisk Velike Planine, sem pa jo obiskal prvič v zimskem času, in moram priznati, pogledi na naravo in okolico so bili čarobni in nepozabni.

Astro – landscape fotografi radi stvari načrtujemo vnaprej, oziroma je to eden izmed glavnih delov nastanka končne fotografije. Če želimo izdelati kakšen bolj resen izdelek, moramo v to vključiti veliko stvari katere se morajo na koncu vse poklopiti. Seveda je prvi pogoj za nastanek nočnih fotografij dobro vreme, katero pa je v hribih precej nepredvidljivo.

Ob prihodu na vrh sem kaj hitro ugotovil, da ne smem zamuditi naslednje priložnosti, ki se mi bo ponudila za izdelavo nočnih fotografij na Veliki Planini. S pomočjo raznih aplikacij na telefonu sem si na kraju mesta lahko naredil približen načrt kompozicij, za katere sem vedel, da bodo z nekaj sreče postale čudovite fotografije.

NOČNO FOTOGRAFIRANJE ( 16.03.2021 )

Takoj pri naslednjem obdobju brezlunja sva se s prijateljem v oblačnem popoldnevu odpravila na Veliko Planino. Med tem časom je zapadlo kar nekaj snega, kateri je še polepšal pravljično zimsko idilo.

Najin štart je bil na prelazu Volovjek. Če sva slab mesec dni pred tem z zaročenko hodila do vrha dobro uro, sva tokrat z vso opremo s prijateljem potrebovala 3 ure, katere so bile na trenutke prav peklenske. Velika želja, motivacija, vztrajnost in upanje na dobre razmere mi je dajalo moč na vsakem koraku do cilja.

S sabo sem imel 35 kg opreme, katero priznam nebi bil sposoben pritovoriti do vrha sam. Hvala bogu za sanke, da sva lahko nekaj opreme vlekla za sabo. Pred samim vrhom je v meni vrela vzhičenost in navdušenje, a obenem je bilo moje telo izčrpano od dolge hoje po snegu.

Krči v nogah so bili tako močni, da, ko sem odštel na potrebo je bila enostavno edina opcija, da se usedem na tla v sneg in počakam, da mine. Do tega dne eden mojih najtežje prigaranih vrhov, vsaj kar se tiče mojih nočnih podvigov.

Ko sva prišla na cilj ( kapelica Marije Snežne ) je pihal močan severni veter, in to tako, da se je prijatelju stativ s kamero dvakrat prevrnil po tleh,  medtem, ko se je temperatura čez noč spustila do prijetnih -10 stopinj. Vreme je bilo prvo polovico noči nekoliko slabše od napovedi, povsod okoli naju so namreč švigali oblaki, katere je veter na veliko srečo kasneje pregnal.

Moj prvotni načrt, da posnamem 360-stopinjsko panoramo z zimskim delom Rimske ceste in po možnosti z zodiakalno lučjo, se je hitro razblinil.

Oblaki so bili vidni po vsem nebu… ooh, v meni se je porajalo nešteto negativnih misli. Zakaj na tem svetu sem odšel gor, če bi lahko ostal doma pod toplo odejo😁.

Kmalu po polnoči se je vreme začelo izboljševati. Tako mi je uspelo posneti skoraj vse načrtovane kompozicije. Ker so se oblaki premikali zelo hitro, sem se sproti odločal, kaj bi bilo najbolje fotografirati v določenem času, na določenem mestu. S stativom in vso opremo na njem sem tekal po naselju, v upanju, da najdem lepe kompozicije. Če bi me kdo videl, bi si mislil, da me lovi medved.

GALERIJA

Za več informacij o tehničnih ( exif ) podatkih in opremi kliknite na naslov posamezne fotografije.

Za vrhunec celotne noči pa sem proti jutru naredil panoramo poletnega dela Rimske Ceste, tik pred astronomskim mrakom. Panorama Our Lady of the Snows za katero sem prejel naziv: The Milky Way Photographer of the Year 2021. Ko sem videl, da je velik del neba brez oblakov, sem bil v tistem trenutku najsrečnejši človek na svetu😊

Na koncu bi lahko rekel, da je bila noč polna presenečenj, trdega dela, napetih možgančkov, ter zagotovo nepozabno doživetje. Po 10 urah preživetih na snegu, v mrazu in močnem vetru naj bi bil že čas za odhod v dolino, pa vendar sva si s prijateljem rekla, če sva že tu, zakaj pa nebi počakala še na sončni vzhod. In tako se je tudi zgodilo…

Oprema katero sem uporabil za izdelavo nočnih fotografij na Veliki Planini:

Kamera: Nikon D600 – Astro mod ( Super UV/IR cut – modification 400nm / 700nm bandwidth Increased transmission wavelengths of H-Apha and SII. )

Objektivi: Tamron 35 SP 1.4, Tamron 70-200 G2

Tracker: Sky Watcher Star Advanturer 2i with counterweight

Tripod: Benro Mach3 Tripod S4 Alum 3sect.

Panorama heads, leveling base  & other: Sirui L-20S panorama tilt  head, , Neewer panorama tripod head, 2L-brackets ( bigger: 3legged thing QR11-FBC-L Angle and orig, smaller: original for Nikon D600 ), Kingjoy panorama base, Neewer pro Video Head – leveling base, Svbony heater strip dew, Kuula Power Bank 20000MAh, Photography weight balance tripod light stands stone bag

IGRA BARV

Tri fotografije posnete zjutraj v obdobju 30minut, prikazuje hitro spreminjajočo se svetlobo in barve. V ospredju se nahajajo lesene koče značilne za Veliko Planino, v ozadju pa se dvigujejo Kamniško-Savinjske Alpe ( desno Ojstrica, levo Planjava ).

Sončni žarki so naju napolnili z energijo, katero sva še kako potrebovala za pot v dolino, ter dolgo vožnjo domov.